V Evropski Sloveniji smo, seveda, zaskrbljeni nad dogajanjem v tako velikem podjetju in s tolikšnim številom zaposlenih, kot tudi zaradi velikega števila podjetij, ki so posredno vezana nanj. Vendar ob tem poudarjamo, da Mercator kljub vsemu ni ključno podjetje v državi in težko je verjeti, da bo nov lastnik slabši, kot je bil dosedanji.

Zavedamo se težavnega finančnega položaja v javnih financah in v veliki večini slovenskih podjetij. Dejstvo je, da oboji potrebujejo svež kapital, ki pa ga je v nastalih razmerah mogoče pridobiti le od tujih investitorjev. Slednji pa so še kako občutljivi na naše zaveze in obljube glede finančnega stanja v državi ter stališč do odprodaje državnega premoženja. Zato vodenje postopkov odprodaje nekaterih državnih podjetij ter ustavljanje teh postopkov tik pred koncem, daje izjemno negativne signale vsem potencialnim tujim investitorjem. Škandalozna, populistična vladna zaustavitev, "zamrznitev", privatizacije je groba prekoračitev pooblastil vladajočih, ki opravljajo tekoče posle. Zato odločno in jasno pozivamo odgovorne, da ne zlorabljajo pooblastil, obveze in obljube pa spoštujejo.

V Evropski Sloveniji ne nasprotujemo kategorično državni lastnini. V tujini je mogoče najti številne primere dobrih praks, kjer državno lastništvo deluje odlično in polni nacionalne proračune. Žal, v Sloveniji temu še zdaleč ni tako, temveč velja obratno. Proračun, torej davkoplačevalci, polnijo račune državnih podjetij, bolj natančno: žepe posameznikov prisesanih na njih.

Ti so podjetja v državni lasti izčrpavali za lastne parcialne interese, vodenje in poslovanje podjetij posledično še zdaleč ni bilo optimalno in zato so ta podjetja danes naprodaj po »akcijskih cenah«. To je kruta usoda slabega upravljanja, uničevanja podjetij in zamujenih priložnosti. Če bi s privatizacijo resno mislili v preteklosti, bi za našo »srebrnino«, ki je danes bolj ali manj le še »železnina«, iztržili znatno več.

Tega se je treba zavedati tudi ob prihajajočih volitvah, ko nekatere stranke ponovno zagovarjajo nacionalni interes in pomembno vlogo države v gospodarstvu. Gre za recept, ki v Sloveniji empirično preverjeno ne deluje. V tem kontekstu je seveda razumljivo razočaranje, da mora Slovenija prodajati nekdaj uspešna podjetja po zelo nizkih cenah in prepogosto tudi kupcem vprašljivega slovesa. Toda razočaranje ni dovolj, treba je uveljaviti odgovornost. Ta pa leži na ramenih direktorjev teh podjetij, ki so svoje naloge opravljali slabo, in na njihovih nadzornikih, ki svojih nalog sploh niso opravljali. Ko danes ti isti ljudje kandidirajo v najvišje demokratično telo v državi, je to odraz še ene slovenske nenormalnosti in je vredno le popolnega prezira.

V Evropski Sloveniji zato zahtevamo, da Slovenija spoštuje zaveze dane EU glede fiskalnih in monetarnih ukrepov, kot tudi glede postopkov privatizacije. V današnjem času, ko gospodarstvo ni zaščiteno s kvotami, carinami in drugimi trgovinskimi ovirami, veljajo pravila globalnega trga. To še zlasti velja za finančne trge. Zavedamo se številnih pomanjkljivosti in težav globalnega gospodarstva in globalnih finančnih trgov. Zato je potrebno slednje skupaj z globalnimi akterji sooblikovati in napake odpravljati, ne pa svetovne ureditve ignorirati in pravila globalne igre iracionalno zavračati. Bonitetne agencije bodo kljub svojim nespornim in tudi številnim napakam še naprej ključne za tuje investitorje, ne glede na stališča »resnih« ekonomistov in politikov iz Slovenije.

Slovenija mora zato s privatizacijo nadaljevati pospešeno, saj nam le to omogoča, da bomo pomembna podjetja prodali kupcem z dobrim renomejem, ki bodo vanje investirala strateško in na dolgi rok. Če pa bomo s svojim ravnanjem odgnali zaupanja vredne tuje investitorje, nam bodo ostali le špekulanti - tako kot se zdi, da se to dogaja sedaj. Rezultat pa bo še globlja ekonomska kriza.

Društvo Evropska Slovenija, 4. 7. 2014