Vodja slovenske opozicije Janez Janša je kot eden izmed obsojencev v zadevi Patria pred časom dobil poziv za nastop služenja zaporne kazni 20. junija 2014, torej sredi predvolilne kampanje. Po svojem zagovorniku je v zakonitem roku na ustavo sodišče naslovil ustavno pritožbo, na vrhovno sodišče pa je prav tako pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti. Obe pravni sredstvi sta vsebovali tudi predlog za začasni odlog prestajanja zaporne kazni, o katerem pa pred pričetkom zapora kot vse kaže ne bo odločeno.

Ustavno sodišče je Janševo ustavno pritožbo pred dnevi zavrglo. Menilo je, da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso dovolj očitne, da bi o njej odločalo še pred izčrpanjem drugih pravnih sredstev. S svojim formalizmom se seveda ni moglo izvzeti iz verige odgovornih za celokupno škodo, ki jo razvoj primera Patria povzroča obsojencem, volivcem in tudi ugledu pravosodja. Nasprotno. Z zavrženjem ustavne pritožbe je nase prevzelo dejansko breme zaprtja vodje opozicije sredi volilne kampanje ter breme vpliva, ki ga bo to imelo na volilne preference in posledično na legitimnost izida julijskih predčasnih volitev.

Ustavno sodišče je s prstom sicer pokazalo na vrhovno sodišče, ki pa ima – bodisi zaradi določil sodnega reda bodisi zaradi obotavljanja okrožnega sodišča v Ljubljani – le minimalne možnosti, da do 20. junija 2014 odloči o odlogu prestajanja zaporne kazni ter s svojo odločitvijo pravočasno seznani vse potrebne naslovnike.

Primer Patria se je tako znašel na točki, v kateri so v ustavi in zakonu zagotovljena pravna sredstva za zaščito človekovih pravic očitno neuporabna v realnem času. V Evropski Sloveniji se zato sprašujemo, kako je mogoče, da obsojenec, ki pred nastopom zaporne kazni v zakonitem roku vloži vsa razpoložljiva pravna sredstva, nima dejanskih možnosti, da bi katero od pristojnih sodišč o zaprošenem odlogu izvršitve zaporne kazni odločilo še pred pričetkom zapora?

Na žalost je slovensko pravosodje po številu kršitev pravice do sojenja v razumnem roku v samem evropskem vrhu. Statistika kaže, da je bila Slovenija do konca leta 2013 pred Evropskim sodiščem v Strasbourgu zaradi kršitve te pravice obsojena kar 249 krat! To je večkrat kot Bolgarija, Romunija, ali Rusija. To je celo večkrat kot Francija ali Nemčija, čeprav se njuna statistika beleži že od leta 1959, in ne tako kot slovenska šele od leta 1993. Po številu tovrstnih obsodb glede na velikost prebivalstva je Slovenija z naskokom prva v Evropi.

Z ozirom na navedeno pozivamo Vrhovno sodišče, da se brez odlašanja loti obravnave vložene zahteve za varstvo zakonitosti v primeru Patria in nemudoma odloči o odlogu oziroma prekinitvi prestajanja zaporne kazni Janeza Janše in ostalih obsojencev. Škode, ki je bila že narejena sicer ni možno zmanjšati, lahko pa se vsaj prepreči, da se ta še naprej ne povečuje.

Društvo Evropska Slovenija, 19. 6. 2014