Kot so ugotovili številni ustavnopravni strokovnjaki svetovnonazorsko različnih usmeritev, je Državno tožilstvo v zadevi Patria celoten primer zgradilo na nesklepčnem obtožnem predlogu, ki ni vseboval niti konkretiziranega opisa storitve kaznivega dejanja. Sodišče je to ključno pravno pomanjkljivost z retoričnim trikom prikrilo in se samo postavilo v funkcijo pregona ter proces zaključilo z obsodilno sodbo. S tem so bile v kazenskem postopku storjene flagrantne kršitve temeljnih človekovih pravic. Sedanji obsojenci so bili ves čas postopka v položaju, v katerem se pred abstraktnimi obtožbami niso mogli braniti.

Zavržno je, da v takšni situaciji ključni akter zgoraj opisanega pregona, ki je sprožil verigo hudih kršitev temeljnih človekovih pravic, na Državnem tožilstvu skliče tiskovno konferenco, ki je očitno namenjena negativni kampanji zoper vodjo opozicije, ki je za zapahi in na izrečene trditve sam sploh ne more odgovoriti.

Žal ima Slovenija resen problem s spoštovanjem človekovih pravic s strani pravosodja. Po številu kršitev pravice do sojenja v razumnem roku glede na število prebivalcev je Slovenija daleč najslabša v Evropi. Pred Evropskim sodiščem za človekove pravice je bila do konca lanskega leta obsojena kar 249-krat, kar je večkrat kot Rusija, Romunija, Madžarska, Poljska ali denimo Bolgarija! Politična stranka, ki v tem vidi resen problem in se odločno zavzema za reformo pravosodja, pa je bila sredi volilne kampanja soočena z zaprtjem svojega predsednika, in to prav zaradi tega, ker je Vrhovno sodišče zatajilo pravico do odločanja v razumnem roku. Skrajno zavržno je, da sedaj, ko je dokončno jasno, da je proces Patria razpadel, Vrhovno sodišče s svojo procesno neaktivnostjo zadržuje obsojence za zapahi ter s tem izkrivlja volilni proces.

Poleg navedenega v oči bodejo tudi zlorabe funkcije, ki si jih je zaradi očitnih predvolilnih kalkulacij v zadnjih tednih privoščila predsednica vlade, ki opravlja tekoče posle. Ustavljanje postopkov privatizacije je neustavno in nezakonito, odvrača tuje vlagatelje in povzroča neposredno gospodarsko škodo. Je tudi v posmeh načelu predvidljivosti v pravu, ki bi ga morala Slovenija kot pravna država zagotavljati. Prav tako nedopustni so agresivni izpadi zoper vidne predstavnike civilne družbe in verskega življenja, ki s participacijo v javnem diskurzu zgolj uporabljajo temeljne človekove pravice, ki jim jih jamči ustava. Pismo v Vatikan tako ni nič drugega kot sramotno dodatno zniževanje ugleda Republike Slovenije v krogu naših najtesnejših zaveznikov v mednarodni skupnosti.  

Ob vsem tem pa se v javnosti pod taktirko politično jasno profiliranih medijev problematizira dejstvo, da številne pogumne državljanke in državljani proti navedenemu upravičeno in dostojno protestirajo. Stanovski združenji sodnikov in tudi odvetnikov ter nekatere civilnodružbene organizacije, ki bi jim morale biti človekove pravice prva skrb, pa v posmeh zdravemu razumu prav v izvrševanju temeljnih z ustavo zagotovljenih pravic državljanov vidijo grožnjo za slovensko pravosodje. Pozivajo k spoštovanju formalne institucionalne avtoritete sodišč, čeprav tej nihče ne oporeka. Pri tem pa jih očitno niti malo ne skrbi, da posamezni nosilci pravosodnih funkcij to institucionalno avtoriteto v praksi skrajno neodgovorno upravljajo.

Navedeno vodi do sklepa, da je letošnji predvolilni boj zaznamovan s hudimi kršitvami človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter nedopustnimi zlorabami javnih funkcij tako s strani izvršne kot tudi sodne veje oblasti. To vsebinsko votli aktivno volilno pravico državljank in državljanov, izkrivlja demokratični proces in žal že v naprej pod vprašaj postavlja poštenost in demokratično legitimnost tokratnih parlamentarnih volitev.

Nadvse ironično je, da utegne največ koristi zaradi navedenih za slovensko ustavnost skrajno zaskrbljujočih dogodkov imeti prav nekdo, ki velja za ustavnopravnega strokovnjaka, in ki se do teh vprašanj tekom volilne kampanje sploh ni želel vsebinsko opredeljevati. Vendar pa po 13.7.2014 nobeden od omenjenih problemov sam od sebe ne bo izginil, pač pa bodo kot mlinski kamen obremenili novo slovensko zakonodajno in izvršno oblast, pa kakršnekoli politične barve že bosta.

Društvo Evropska Slovenija, 11. 7. 2014