Med predlaganimi desetimi koraki za Evropsko Slovenijo so tudi koraki v smer utrjevanja fiskalne stabilnosti Slovenije. Žal ugotavljamo, da pa se vlada v teh okoliščinah ne ukvarja z zagotavljanjem finančno vzdržnega javnega sektorja, v katerem se bo poleg objektivne, uveljavila tudi osebna odgovornost, merilo za uspešnost javnih uslužbencev in funkcionarjev pa bo postala kakovost, utemeljena na konkretnih rezultatih dela. Vlada tudi ne odpravlja preštevilnih različnih monopolov v javnem in zasebnem sektorju. Namesto tega smo priča vztrajanju na neustavnem stanju, brez ideje in koncepta, kako naprej. Brez luči na koncu tunela!

Iskrica upanja, iskrica na koncu tunela je zasvetila s sprejemom fiskalnega pravila. Z njim je nastala možnost zaustavljanja izjemno škodljivega scenarija, ki se sedaj odvija pred našimi očmi. Slovenija se je, zato ker to potrebuje, zaradi želje po trajnostnem razvoju in v znak spoštovanja fiskalnega pakta EU, na ustavni ravni samoomejila. Državni zbor je 24. 5. 2013 sprejel ustavni zakon o spremembi 148. člena Ustave, s katerim je v ustavo zapisal t.i. zlato fiskalno pravilo. Zlato fiskalno pravilo je pravilo zdrave domače logike dobrega gospodarja, porabim lahko toliko, kot ustvarim. Sedaj namreč porabimo krepko več kot ustvarimo.

Vendar je zlato fiskalno pravilo le mrtva črka na papirju. Da bi lahko zaživelo, ustava zahteva sprejem posebnega izvedbenega zakona, ki mora opredeliti način in časovni okvir izvajanja fiskalnega pravila ter merila za določitev morebitnih izjem od njega. Ta izvedbeni zakon se mora uporabiti za pripravo proračuna za leto 2015. Toda državni zbor izvedbenega zakona v ustavno zaukazanem roku, ki se je iztekel 30. 11. 2013, ni sprejel. To pomeni, da smo v neustavnem stanju.

Državni zbor, ki doslej zakona še ni sprejel, ravna neustavno. Predsednica vlade, s tem ko ni poskrbela, da bi njena vlada vsaj predlagala zakon, če že ne dosegla njegovega sprejema v državnem zboru, ravna neustavno. Enako velja za celoten ministrski zbor, še posebej za resornega finančnega ministra. Nenazadnje, pa svoj del odgovornosti nosi tudi opozicija, ki ima ustavno dolžnost storiti vse potrebno, kar je v njeni moči, da bo ustava spoštovana.

Kršitev ustave je v pravnem in političnem smislu najvišji prestopek, ki ga lahko zagrešijo institucije države. Zato v Evropski Sloveniji izražamo veliko zaskrbljenost nad ravnanjem predsednice vlade, njenega ministrskega zbora, kakor tudi državnega zbora kot celote, in zahtevamo, da se ugotovljena neustavnost čim prej odpravi. Obenem pozivamo predsednika republike, da s svojo simbolno avtoriteto sledi svoji zaprisegi, ki jo je dal volivkam in volivcem, in tudi on stori vse potrebno, da bo spoštovan ustavni red Republike Slovenije.

Iniciativa za Evropsko Slovenijo