Igor Omerza: "Da ne bi ostal pri splošnih verbalnih obtožbah, bom konkretno argumentiral nekaj teh obžalovanja vrednih ravnanj Primorca. Tako Boris Pahor piše v knjigi Ta ocean strašnó odprt, da se je Primorski dnevnik od 1. januarja 1952 dalje tvorno vključil v hajko proti Kocbeku in „zvesto ponatiskoval članke, ki so se s Krpanovo mesarico lotevali Kocbekovega Straha in poguma in moje ocene“. Tako npr. je Primorski dnevnik od 20. do 24. februarja 1952 (od srede do nedelje) nanizal pet nadaljevanj Od laži do resnice, v katerih avtor Dušan Furlan napada Kocbeka in Pahorja. Poleg tega pa Pahorju, razen kratkega Odprtega pisma, Primorec ni hotel več objavljati obrambe knjige in njenega avtorja.

Preskočimo v leto 1975. Potem ko je 18. marca tega leta izšlo v Zalivovi Kosovelovi knjižnici delo Edvard Kocbek – pričevalec našega časa in v njem Kocbekovo pričevanje o povojnih pomorih, je režim v matici sprožil strašno medijsko kampanjo proti pričevalcu. Temu je sledil, kot verni sekundant režimu v Sloveniji, tudi Primorski v zamejstvu in tako je 13. aprila Stanislav Renko napadel Pahorja, Rebulo in Kocbeka. Članek v Primorskem dnevniku nosi naslov Pogrevanje obrekovanja in v njem najdemo tudi poimenovanje Zalivove knjige o Kocbeku kot „obrekovalno brošurico“."

 

Kolumno si lahko preberete na povezavi:

http://www.casnik.si/index.php/2015/09/14/odlikovanje-z-zadrzkom/