Demokracija in Reporter
 
Novinarji revije Demokracija in Reporter so bili le nekaj ur po islamističnem pokolu njihovih kolegov v Parizu žrtev javnega poziva k nasilnemu obračunu preko spletnih strani. 7. januarja 2015 je na spletnih straneh »neznanec« s psevdonimom Zakladnik Matija zapisal: »Tole, kar je bilo danes v Parizu, je pravi otroški vrtec v primerjavi s tem, kar bodo v prihodnjih tednih doživeli janšistični govnači z Demokracije in Reporterja. Kar pripravijo naj se. Še posebej Gašper Blažič, ki ga bom lastnoročno nataknil na kol. Da ne bo nepripravjlen in bo piskal, da ni vedel«
 
Kazenski zakonik določa v 135 členu, da :
(1) Kdor ogrozi varnost kakšne osebe z grdim ravnanjem ali z resno grožnjo, da bo napadel njeno življenje ali telo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(2) Pregon se začne na predlog.
 
Okrožno sodišče v Ljubljani je predlog za pregon kot tudi predlog za pridobitev IP naslova računalnika, na katerem je bil sestavljen sporni tekst, zavrnilo. Tudi, če se v strokovnost takšne odločitve Iniciativa ne spušča, oceno pač prepušča javnosti in času, pa se je brez dvoma potrebno odzvati na zapis treh sodnic Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki so v svoj sklep zapisale, da »se Demokracija in Reporter uvrščata med politični tisk, ki znata s svojim izražanjem razburiti splošno javnost, s čimer izzivata tudi burne reakcije posameznikov, kakor se je po oceni sodišča zgodilo tudi v tem primeru.«
 
Takšno stališče sodišča pa pomeni hujši poseg v svobodo izražanja. Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v številnih svojih odločitvah jasno opozorilo, da se svoboda govora, izražanja nanaša tudi na izjave, ki so lahko žaljive ali šokantne. Pri tem seveda niti ni jasno, kaj okrožno sodišče pojmuje pod »politični tisk, ki zna s svojim izražanjem razburiti splošno javnost, s čimer izziva tudi burne reakcije posameznikov«, še manj pa, od kod pravica sodišču ali posameznikom, da nekomu odrekata pravno varstvo pred pozivom in napovedjo nasilnega obračuna z njim! Sodišče ne samo, da je novinarjem Demokracije in Reporterja samovoljno odvzelo pravico do sodnega varstva, nasprotno, s svojo odločitvijo je dejansko samo podprlo storilca kaznivega dejanja po 135.čl. KZ-1 in opogumilo tudi ostale, da se lahko prične lov na vse, ki s svojimi stališči in mnenji »razburjajo javnost«, pa karkoli že kdo pod tem razume. Obrazložitev sklepa sodišča, da si je nekdo s svojim pisanjem »zaslužil« da se ga nasadi na kol, je brez dvoma nov škandal in nov prispevek k slovenski sodni blaznosti.
 
Dr. Damir Črnčec: Prižgimo kresove
 
Svet za odziv na sovražni govor, ki je v preteklosti za izjave anarholevičarskih intelektualcev, ki so želeli požig Cankarjevega doma in postreliti vse izvoljene evropske politike, le-te zaščitil in jih opravičeval, pa se pričakovano ni mogel upreti odzivu na članek dr. Damirja Črnčeca v reviji Reporter.
 
Pri tem seveda samooklicani branik pred sovražnim govorom spremeni celo zgodovinska dejstva o turških vpadih, kljub temu, da se je Evropa v svoji zgodovini pred njimi branila več sto let. Turški vpadi so ogrožali Slovence v 15. in 16 stoletju. Deželne oblasti so 1471 leta vzpostavile sistem obveščanja s kresovi. Kresovi so torej lahko izključno samo prispodoba za potrebo in pravico do obveščenosti, saj opažamo, da so mediji, tudi po navodilih Društva novinarjev Slovenije, primorani poročati selektivno in prikrivati za prebivalce bistvene podatke, povezane s prihodom neobvladljivega števila islamskih migrantov. »Zavojevalski Turki« niso »zgodovinske predstave«,  temveč zgodovinska dejstva in jih po petih stoletjih ni mogoče zlorabljati, kot se to dogaja z zgodovino 20. stoletja. Prižgimo kresove ni prispodoba samoorganizacije in mobilizacije, temveč poziv k večji obveščenosti, poziv k izvrševanju dolžnosti medijev, da informirajo, oziroma poziv k obveščanju ljudi o dogodkih, ki se dogajajo le nekaj kilometrov stran od njih. Ali pomenijo novodobni »Turki« grožnjo za judovsko-krščansko Evropo ali ne, bo vidno v bližnji prihodnosti, nemalo oziroma vse več ljudi pa že jasno zaznava pretečo nevarnost. Opozarjanje in informiranje o tem je dolžnost medijev in pravica državljanov. Migranti po mnenju tudi dr. Damirja Črnčeca predstavljajo nevarnost za obstoj takšne Evrope, ki jo poznamo še danes, Švedska pa nam že jasno kaže njene bodoče obrise. Prikazovanje pisanja avtorja kot nekaj, kar potrebuje odziv samozvanega varuha ljudi pred sovražnim govorom, brez poznavanja zgodovinskih, demografskih in kulturnih dejstev, ponovno razgalja Svet kot obliko cenzure in kot krinko za napadanje drugače mislečih.
 
Varuhinja človekovih pravic
 
Da ima omenjeni Svet tudi dostop do objav na spletni strani Varuhinje človekovih pravic RS, pravzaprav ne čudi. Več kot očitno se je tudi varuhinja postavila na stališče, ki podpira protizakonito ravnanje avtorjev spletne strani ZLOvenija. Varuhinja je tako 6.novembra 2015 izjavila: »Spletna stran ZLOvenija in odzivi nanjo dokazujejo, da je pobuda avtorjev dosegla svoj namen.«
 
Pri takšni izjavi Varuhinje očitno ne moti spornost zbiranja podatkov o političnih prepričanjih posameznikov in zlorabo njihove zasebnosti, kot jo opredeljuje Kodeks spletnih pravic EU, ki določa, da mora biti obdelava osebnih podatkov, sem pa brez dvoma sodijo tudi politična prepričanja, poštena, zakonita in sorazmerna. Podatki, ki jih posamezniki predložijo neposredno ali posredno, se ne smejo uporabiti za namene, ki niso prvotno načrtovani.
 
Avtorji spletne strani so v varnosti svoje anonimnosti zlorabljali podatke posameznikov, obdelovali njihova mnenja in jih javno sramotili, očitno pa za to prejeli celo pohvalo Varuhinje, ki svojo vlogo vidi v zaščiti istih ljudi, kot Svet za odziv na sovražni govor, kateremu tudi omogoča gostovanje na svoji spletni strani. Namesto, da bi torej Varuhinja vložila kazensko ovadbo zoper anonimne avtorje spletne strani ZLOvenija, jih eksplicitno zaščiti in tako podžiga k še nadaljnjemu nezakonitemu ravnanju.
 
Iniciativa za svobodo govora